Kontakt: ukk@mska.net

Kako treniramo?

Pričujoči sestavek je revidiran prevod članka  “Emeskai: Die Moderne karate Sportschule ” (Emeskai: Moderna karate športna šola), objavljenega v jubilejni brošuri Športnega centra Tehniške univerze Aachen, Nemčija, z naslovom  40 JAHRE MODERNES SPORT-KARATE: 1971-2011  (40 let modernega športnega karateja: 1971-2011), Aachen, oktober 2011, stran 20-27. Prva verzija tega članka je izšla že v jubilejnem biltenu 25 LET KARATE ŠPORTA V CELJU: 1969-1994, Celje, september 1994, str. 6-8. Avtor dr. Rudolf Jakhel.

Pozor, copyright! Brez pismenega privoljenja avtorja obeh člankov ni dovoljeno ne mehanično ne elektronsko niti kakršnokoli drugačno presnemavanje, objavljanje ali razmnoževanje celotnega ali posameznih delov spodnjega prispevka.

 

EMESKAI: MODERNA KARATE ŠPORTNA ŠOLA

Emeskai je izvedenka iz kratice  MSKAI, to je, Modern Sports Karate Associates International (Mednarodno združenje za moderni športni karate). To je polno ime mednarodne mreže karate skupin, ki gojijo karate po skupnem, sodobnem, nadstilskem oz. stile-presegajočem trenažnem programu, ki temelji na nauku o športnem treniranju. Izvedeni izraz označuje z eno besedo vse dobrine univerzalnega trenažnega pristopa v karate športu.

Po letnem programu MSKAI mreže se vsak semester, septembra in marca,  mladini tudi pri nas  ponuja priložnost, da prične s treningom modernega športnega karateja. Vsem, ki tehtajo, ali naj se pridružijo začetnemu tečaju športnega borjenja in samoobrambe, naj k boljši presoji pomagajo naslednja poglavja:

RJ_Lausanne_Creat0116

Dr. Rudolf Jakhel, IX. dan
je iniciatior in sooblikovalec programa Borilni športi na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani ter doyen mednarodne MSKAI Dan akademije. Že leta 1971 je na Inštitutu za šport Tehniške univerze Aachen v Nemčiji zastavil odprti razvojno-raziskovalni projekt “Racionalizacija v karateju”, iz katerega izhaja stile presegajoča, univerzalna
moderna karate športna šola Emeskai.

  1. Pomen gojenja Emeskai karateja – ali, kaj imam od tega?
  2. Varnost kot prioriteta: od športne k realni borbi
  3. Kako lahko uspem?
  4. Tehnične osnove
  5. Taktične osnove
  6. Sestava repertoarja borilnih akcij
  7. Učna inovacija – retroaditivna metoda
  8. Vodila trenažne postopnosti
  9. Kako napredujemo?
  10. Uvajanje v športno borjenje
  11. Jačanje samozavesti
  12. Obvladanje čustvenih stanj
  13. Šport za “bistroglavo” mladino
  14. Pot osebne izgradnje – do mojstra in še naprej
  15. Mojstrstvo kot referenca in življenska pot

1. Pomen gojenja Emeskai karateja – ali, kaj imam od tega?

Vsak človek – mlad pa še posebej – bi se moral redno ukvarjati s športom, saj je šport vir zdravja, telesne moči in izdržljvosti, pravilne drže in rasti (kar bi moralo današnjim, za-računalnikom-sedečim generacijam predstavljati poseben izziv in priložnost) kakor tudi oblikovanja in utrjevanja značaja. Karate pri tem pozitivno izstopa. Po neki primerjalni raziskavi na dunajski univerzi iz leta 1995 se na lestvici koristnosti za fitness, zdravje in varnost pred poškodbami uvršča karate med 50-imi športnimi disciplinami daleč pred ostale borilne športe, enakovredno rokometu in le stopnjo za atletiko, gimnastiko, košarko in odbojko.

Če pa upoštevamo tudi druge koristi, ti karate kot borilni šport in veščina daje še mnogo več, saj spodbuja najvišjo stopnjo telesne koordinacije, samokontrole ter jačanja samozavesti, kar ti pride prav v vseh življenjskih okoliščinah in obdobjih. Predvsem pa te v osnovi opremlja z eno najučinkovitejših spretnosti za reševanje in preprečevanje kritičnih situacij ogroženosti – strokovno se temu reče silobran – ko gre za varovanje in ohranitev   zdravja, osebne časti ali premoženja.

Dandanes menda ja ni treba posebej dokazovati, kako koristno je, če si usposobljen postaviti se fizičnemu nasilju uspešno po robu. Vprašanje je le, kako to sposobnost pridobiti na časovno in stroškovno optimalni način. Naše več  kot štiridesetletne izkušnje doma in po svetu so v tem pogledu pokazale, da je športni trening karateja glede na razmerje med porabo časa ter vidnimi učinki treninga za veliko večino ljudi najbolj ekonomična oblika samoobrambnega usposabljanja. (Glej o tem tu Športni karate v silobranu!). Po tem spoznanju je tudi sestavljen naš Emeskai trenažni program.

2. Varnost kot prioriteta: od športne k realni borbi

V karateju se udarja z nogami in rokami, a pri tem za razliko od drugih udarjalnih borilnih športov in veščin dejanski zadetki niso dovoljeni. In to ne brez razloga, saj pravi (to je majmočnejši možni, jap. chi-mei) karate udarec lahko prizadene nasprotniku težke, tudi smrtne poškodbe. Da se ta možnost izključi, znamo hkrati svoje maksimirane udarce in brce tik pred ciljem zaustaviti, to je, preden pride do dotika ali vdora (impakta) v napadeno vitalno točko.

Prioriteta varnosti, to je minimiranja možnosti poškodb, pa je tudi sicer prisotna skozi ves emeskai trenažni sistem. Za namene varnega učenja te nevarne veščine pri nas vseskozi premišljeno in postopno usvajamo (jih natreniramo do avtomatizma) karate udarce in brce najprej v športnih izvedbah, kar nam poenostavlja sicer nepregledno raznovrstnost možnih fizičnih obračunavanj (po domače, pretepa). Pri tem tako tehnično (kombinatorno) kot tudi taktično (situativno) postopno usvajamo vse bolj kompleksne motorične izvedbe, kot jih zahteva dinamika športnega borjenja. S tem razvijamo zanesljivo psihofizično osnovo za   kombinatorno zahtevnejše, tudi v silobranu učinkovite variacije borilnih akcij. Takšno premišljeno trenažno prehajanje od predvidljivih na manj predvidljive in s tem bolj negotove taktične situacije, najprej v okvirju športne in šele nato postopoma tudi proste, realne borbe, se je do sedaj pokazalo kot najbolj smiselna, najzanesljivejša in najvarnejša pot do samoobrambne usposobljenosti.

3. Kako lahko uspem?

Zakaj ti je karate zanimiv? Iz dolgoletnih izkušenj vemo, da je glavna privlačnost karateja njegova učinkovita uporabnost v primeru osebne ogroženosti. Prav to si postopno in načrtno pridobiš skozi emeskai treningom. Že od samega začetka ti pomagamo odkriti in razviti borca oz. borko, ki je že v tebi, samo da tega še ne veš, nam pa je jasno, kako pripomoremo k njegovi (tvoji) rasti.

Tvoja rast kot borca bo toliko hitrejša in uspešnejša, kolikor bolj si v stanju pri tem aktivno sodelovati in postaviti svoj trening na prvo mesto, takoj za neizbežnimi  eksistenčnimi obvezami kot je služba ali študij in seveda družina. V najbolj kritičnih trenutkih pa je celo s temi obveznostmi možno najti nek kompromis .

Predvsem je v pridobitev borilne spretnosti in porast telesnih in duhovnih zmogljivosti seveda treba vložiti nekaj časa. Za načrtno napredovanje je predviden trening dvakrat tedensko in občasni repetiroriji ob koncih tedna oziroma enotedenski med počitnicami. Vzemi si ta čas, se ti bogato poplača. To je pač pogoj, brez katerega ne gre (conditio sine qua non!)

Seveda sama prisotnost še ni dovolj. Za uspešnost udeležbe na treningih je potrebno  miselno dojemanje in zavestno aktivno izvajanje vsake posamezne vaje, ki je pa zopet odvisno od trdnosti tvoje odločitve, da se naučiš učinkovitega borjenja. Ti dve predpostavki sta posebej merodajni na začetku, ko se šele privajaš na nevsakdanje motorične sestave, katerih namena in pomena za borjenje še morda ni mogoče v celoti razpozanti. A vse naše vaje temeljijo na naravnem motoričnem vzorcu in ti tako kmalu postanejo samoumevne.

Tudi boš zelo hitro uvidel, da je v karateju mišična in čustvena sproščenost osnova za eksplozivnost in hitrost napadov in da se mišične verige pri posamičnih udracih in brcah napenjajo samo v trenutku impakta, to je zadetka (imaginarnega ali dejanskega).

4. Tehnične osnove

Učenje tehnike seveda začne na začetku! Najprej s pravilno držo in hojo, pravilnim dihanjem ter uporabo rok za napad (udarci) in zaščito (blokade in speljave). Takoj za tem pa so na programu udarci z nogo (brce) in borilne kombinacije napadov noga-roka. Da se v množici izvedbenih možnosti ne izgubimo, je tehnični repertoar omejen s pravili športne borbe ter temu ustrezno razvrščen na šest osnovnih tipov napadov (osnovnih tehnik). Iz tega potem izpeljemo glede na enostransko ali diagonalno povezavo napadov noga-roka 12 kombinacij, glede na telesno stran, s katero napadamo, 24 in tako dalje glede na še druge spremenljivke kot so izhodiščna drža, visoki ali nizki udarci oz. brce – in še nadaljne možnosti. To vse so tehnične variacije, ki se delajo v prazno – no, ne čisto, nasprotnika si pred tem predstavljamo.

5. Taktične osnove

Ko pa stoji pred teboj resnični nasprotnik – na treningu seveda partner – začneš kombinatorne variacije osnovih tipov akcij oz. kombinacij tudi taktično, to je situacijsko, variirati, in sicer glede na to kaj nasprotnik počne. Medtem, ko je nasprotnik vedno bolj aktiven, vadiš na njem zaporedoma vedno zahtevnejše izvedbe: (a) direktni napad, (b) direktni kontra, (c) kontra s strani, (d) preprečevanje napada oz. kontre ter (e) napad z zasledovanjem. Postopoma se v vseh teh situacijah poveča negotovost in posamezna vaja postaja sčasoma vedno bolj podobna športni borbi, kasneje, z nadaljnim postopnim večanjem nepredvidljivosti, pa tudi pravi (samoobrambni)  borbi.

6. Sestava repertoarja borilnih akcij

Ko enkrat v tolikšni meri usvojiš osnovni tip nekega napada, da lahko vadiš tudi glavne načine njegove uporabe, so ti tudi nadaljne programske variacije že same po sebi umevne in kasneje boš sam odkrival še nove. Pri tem boš spoznal, kar so tudi vsi tvoji predhodniki: kakorkoli variiraš svoje borilne akcije, osnove ostanejo vedno iste. Sestava celotnega repertoarja borilnih akcij, to je njihova kombinatorna zgradba kot tudi njihovo situativno prilaganje, je pregledno obrazložena in ilustrirana v knjigi dr. R. Jakhel, Moderni športni karate (glej tu Naša knjiga), ki jo uporabljamo kot uvodni učni pripomoček.

7. Učna inovacija – retroaditivna metoda

Vsakega od osnovnih tipov napadov se pri nas nas naučimo na edinstven, izjemno učinkovit način: po RETROADITIVNI (povratno dodajalni) učni metodi. Gre za to, da iz ciljnega položaja želene tehnike, to je iz položaja zadetka, povratno postopoma dodajamo eno za drugo vse izvedbene faze tja do izbranega (med učenjem pač standardnega)  izhodiščnega položaja. To nam omogoča, da znamo kasneje po potrebi posamične faze hitro kombinatorno prilagoditi možnostim nastalih borilnih situacij in ne glede na izvedeno varianto tehnike vedno doseči želeni ciljni položaj in učinek.

To je v karateju popolnoma nova učna metoda, ki nam ob seznanjanju z neko novo tehniko močno skrajša čas miselnega in telesnega dojemanja: tudi najzahtevnejše motorične kombinacije se naučimo pravilno izvesti prav neverjetno hitro, v povprečju po največ 20-ih minutah. Seveda moramo potem naučeno primerno usvojiti, to je utrditi in variiabilno avtomatizirati, za kar imamo pa druge pristope.

8. Vodila trenažne postopnosti

Tako pri napredovanju od tipa do tipa napadov, kot tudi pri njihovem učenju in utrjevanju in variiranju sledimo v znanim didaktičnim vodilom POSTOPNOSTI, od katerih so prva štiri splošno uporabljena, zadnji dve pa sta posebej pomembni v borilnih športih:

od k
znanega neznanemu
lažjega težjemu
enostavnega sestavljenemu
univerzalenga specialnemu
predvidljivega nepričakovanemu
varnega tveganemu

Trenažno utrjevanje poteka od (a) grobe preko (b) fine koordinacije vse do tako imenovane (b) variabilne razpoložljivosti, da zmoremo določeno tehniko uspešno uporabiti ne glede na spreminjajočo se borilno situacijo. To dosegamo z aktivnim pristopom, torej ne le s pasivnim ponavljanjem vedno istega, saj bi v tem primeru ne bilo nobene izboljšave. Aktivno ponavljanje pomeni, da se med izvajanjem oz. utrjevanjem katerekoli borilne akcije vsakokrat in ves čas nadziramo (se optično, taktilno in kinestetično opazujemo) in sproti izboljšujemo posamične segmente, da se vse bolj približujejo želeni (vizualizirani) kvaliteti izvedbe.

9. Kako napredujemo?

Moderna karate športna šola je razdeljena na 12 tečajev ali razredov, kar daje 12 pasov v 6 barvah: bela, rumena, oranžna, zelena, modra in rjava. Črna je za mojstrski pas, kar pomeni, da je takrat šolski program v celoti zaključen in prične trening na mojstrski ravni (glej spodaj 15).

Kot novinec oz. novinka vstopiš v začetni tečaj (beli pas), ki sestoji iz dveh delov po 16 treningov, vsak po dve šolski uri. Začetni tečaj se zaključi s poldnevnim repetitorijem, kjer se predelajo (razložijo, prikažejo in vadbeno preverijo) vse sestavine in se obenem oceni tvoja psihofizična sposobnost dojemanja in izvajanja emeskai trenažnih osnov. S tem opraviš sprejemni test za nadaljevanje treninga po emeskai trenažnem programu.

Tudi vsi nadaljni trenažni razredi oz. barve pasu sestoje iz po dveh delov po 16 treningov, ki so vsi programirani tako, da potekajo vsebinsko in metodično enako, ne glede na kraj ali deželo. Vsak trenažni program ali razred se zaključi z eno- ali večdnevnim testirnim seminarjem, ko pregledno preveriš natrenirano snov in si hkrati testiran/a za višjo stopnjo oz. barvo pasu. Testirni seminarji so razporejeni preko leta na približno vsake 3 mesece. Mnogi seminarji so mednarodni. Tako naprimer preživljamo aktivni del počitnic vsi skupaj na enotedenskem mednarodnem seminarju, običajno v atraktivnih krajih po Evropi (razen doma tudi v Nemčiji, na Češkem, v Italiji, Luksemburgu, v Dalmaciji itd.).

10. Uvajanje v športno borjenje

Z rumenim pasom (10. stopnja) ti je že dovoljeno, da sodeluješ v borbah, medtem ko od 9. pasu dalje brez udeležbe v borbah praviloma ne gre. Prve borilne izkušnje si pridobiš v poenostavljeni obliki borbe – sparingu. To je testna oblika borjenja do zelenega pasu, ki vsebuje manj nepredvidljivih sestavin kot športna borba, da je tako kar se da varna. Izkušnje, ki si jih pridobiš najprej v sparingu in nato še v športni borbi, so med drugim najboljša priprava za samoobrambo, saj ti daje osnovno za to potrebno tehnično-taktično verziranost kot tudi notranjo, psihično moč.

11. Jačanje samozavesti

Kot so pokazale izkušnje, je eden od najbolj želenih in tudi najbolj potrebnih učinkov borilnega usposabljanja, ki jih pričakujejo gojitelji in gojiteljice športnega karateja, jačanje samozavesti. In prav to dosegamo skozi naš način treninga. Učni trenažni proces je načrtno prepleten in obogaten z doziranim nabiranjem borilnih izkušenj v postopoma vse zahtevnejših borilnih situacijah, tudi preko meja športne borbe. Na ta način ti raste samo-zaupanje tako v lastno  motorično sposobnost kot tudi v lastno čustveno trdnost in neomajnost. Psihofizična samozavest in suverenost pa sta lastnosti, ki ju ne potrebujemo le v športu.

12. Obvladanje čustvenih stanj

Sposobnost dojemanja (percepcije) in predstavljanja (vizualizacije), ki se razvija nezavedno, samodejno že od vsega začetka vzporedno z rastočimi zahtevami tehnično-taktičnega treninga, je v povezavi z avtosugestijo ena od najpomembnejših mentalnih tehnik pri pripravah na borbe in pri predelovanju borilnih izkušenj. Pomaga nam tako pri pravilnem dojemanju motorike kot tudi pri kontroli čustvenih stanj vzburjenosti, treme ali pa anksioznosti, kar je meradajno v športnih preizkusih, še mnogo bolj pa v situacijah osebne ogroženosti (kar je izvorna značilnost in motivacija v borjenju) oz. kar v kritičnih življenskih situacijah nasploh.

13. Šport za “bistroglavo” mladino

Vsakdo, ki se tako odloči, se pri nas nauči borjenja na optimalno varen način ter ob najmanjšem možnem vložku časa, telesnega napora in čustvene energije. Sodoben, direktni pristop h karateju temelji na načinu treninga in učenja, ki ti je blizu. Vse, kar tako natreniraš, ti je razumljivo in ima svoj smisel. (Glej tu recenzijo in ocene knjige!). Več ko uporabljaš glavo, hitreje se tvoje telo uči. Tako imajo tudi taki, ki so sicer osebnostno in poklicno usmerjeni bolj v intelektualno kot telesno aktivnost, vse možnosti, da se borilno usposobijo in tako razvijejo tudi fizično osnovo svoje samozavesti.

Naš direktni pristop in trenažni sistem sta prilagojena predvsem srednješolski in študentski pa tudi že zaposleni mladini, to je, omejenemu času, ki ga ima le-ta na razpolago,  njenim telesnim zmogljivostim ter njenim čustvenim, intelektualnim in psihološkim potrebam.

Če spadaš v to skupino in znaš misliti s svojo glavo ter že nekaj časa gojiš željo, da razviješ tudi svoje „skrite“ borilne (pa tudi druge) potenciale, se boš med nami hitro vživel oz. vžvivela.

14. Pot osebne izgradnje – do mojstra in še naprej

Kljub našemu športno usmerjenemu trenažemu programu in ob vseh osvojenih lovorikh tudi na mednarodni, celo svetovni ravni (glej arhiv trofej), pa naš končni namen ni športna slava. Ta je seveda zelo spodbudna a hkrati vse preveč relativna in minljiva. Različni osvojeni pokali in medalje so uresničeni trenažni cilji  ter kot taki želeno, cenjeno in dobrodošlo ne pa tudi merodajno merilo na naši poti osebnostne izgradnje.

Naši člani in članice se skozi načrten, metodično urejen in pester trening – in v dobri družbi medsebojno se stimulirajočih in podobno mislečih – korak za korak postopoma vse bolj približujejo dovršenosti ne samo v motoričnem pač pa tudi v osebnostnem smislu. To je pot zanimivih izzivov in prijetnih presenečenj nad samim seboj, samouresničenja skritih želja, zanosa, ponosa ter velikega veselja in notranjega zadovoljstva z lastno aktivnostjo in napredovanjem vse do mojstra in še naprej. Na tej poti k osebni odličnosti predstavlja mojstrski pas pač tisti prag in smerokaz, ko se nadaljni trening v celoti individualizira v skladu z različnimi osebnimi potenciali. Ta pot nezavednega a neustavljivega odkrivanja in razvoja najboljšega, kar spi v nas samih, je odprta prav vsakomur – ki trenira z nami in, ki ve, kaj hoče.

15. Mojstrstvo kot referenca in način žviljenja

Mnogoštevilne in dolgoletne izkušnje pričajo, da predstavlja Emeskai mojstrski pas  pozitivno izkušnjo, referenco in osnovno učinkovitosti tudi izven športne arene. Že v vsakdanji komunikaciji doživljajo naši mojstri praviloma ugodnejši in spoštljivejši odnos sogovornikov, ki so seznanjeni s tem njihovim športnim dosežkom. Še bolj pomembna pa je ta podatek v tvojem c.v., ko iščeš službo. Mojstrski pas namreč dokazuje tvojo pripravljenost na načrtno ciljno-usmerjeno delovanje, odločnost, vztrajnost, čustveno trdnost pa tudi na miselno odprtost in prožnost. To vse so produktivno usmerjene osebne lastnosti, ki so v današnjem v učinek usmerjenem poslovnem svetu še kako  iskane. Zato ni prav nič čudno, da se naši mojstri v svojih življenjepisih (številne je najti v linkedin in drugod po internetu), tudi na vrhuncu svojih poklicnih karier še vedno navajajo svoj MSKAI črni pas kot referenco. Večina med njimi pa se tudi še nadalje aktivno trudi napredovati v višje mojstrske stopnje, saj so spoznali, da je odličnost cilj in hkrati pot. Izbrali so jo kot vzporedno življensko pot, kot svojo „drugo identiteto“, saj je gojenje modernega športnega karateja po Emeskai metodi postalo nepogrešljivi del njihove osebnosti.

Emeskai moderni športni karate je pač glede na svoje vsestranske učinke primeren za vsa starostna obdobja od zgodnjega najstništva naprej. Ne pravijo mu zaman „lifetime sport“.